Hčere krščanske ljubezni ali usmiljenke se darujemo Bogu za službo ubogim. Kristusova ljubezen nas priganja, da hitimo, v duhu ponižnosti, preprostosti in ljubezni, na pomoč vsaki revščini.

Karizma hčera krščanske ljubezni se je porodila v 17. stoletju, ko je Sveti Duh navdihnil ustanovitelja Družbe hčera krščanske ljubezni, sv. Vincencija Pavelskega (1581 – 1660) in sv. Ludoviko de Marillac ( 1591 – 1660), naj se posvetita služenju človeku, materialno in duhovno ubogemu.

Začetki Družbe hčera krščanske ljubezni so tesno povezani z Bratovščino krščanske ljubezni, ki so ji pripadale gospe, pripravljene za pomoč Vincenciju, ki je prvi odkril bedo človeka 17. stoletja. Načela dela te, najstarejše laične organizacije, temeljijo na posnemanju Jezusa Kristusa, ljubezni brez meja in kreativnosti v iskanju novih poti služenja ubogim. Vincencij je imenoval uboge “naše gospode in gospodarje”.

Ko se je Vincencij, po Božji Previdnosti, srečal z Ludoviko de Marillac, je tudi njo priključil svojemu karitativnemu delu. Tako sta oba svoje življenje posvetila človeku, službi in evangelizaciji ubogih. Dela pri najnižjih opravilih gospe v bratovščinah niso mogle opravljati, kar je dobrodelno delo skoraj zaustavilo. A ponudila se je Marjeta Naseau (1594 – 1633), preprosto kmečko dekle, ki je bila pripravljena služiti najbolj zapuščenim, v pravi evangeljski ljubezni. Vincencij je o njej kasneje rekel: » Marjeta Naseau iz Suresnesa je prva sestra, ki je imela srečo, da je drugim pokazala pot, čeprav sama tako rekoč ni imela drugega učitelja kakor Boga.«

Marjetinemu zgledu so se pridružila se druga dekleta, tako je 29. novembra 1633 Ludovika zbrala okrog sebe prvih šest sester, da bi skupaj živele ta ideal.

Sprva so skrbele za bolnike na njihovih domovih, v mestih in na vaseh, kasneje tudi za bolnike po bolnišnicah, pouk revnih deklic, najdenčke, kaznjence na galejah, ranjene vojake, ostarele, duševno bolne in druge. Ves čas so skušale slediti znamenjem časa in se odzivati na potrebe človeka. Tudi danes je klic, ki je zbral prve sestre, enak. Po celem svetu Bog klice dekleta, ki želijo svoje življenje posvetiti Jezusu Kristusu, v posnemanju njegove skrbi in služenja najbolj ubogim. Prizadevamo si, da bi sledile navdihom ustanoviteljev, ki sta nam pokazala čudovit zgled odprtosti Svetemu Duhu v iskanju znamenj časa.

Pravilo Hčera krščanske ljubezni je Kristus. Evangeljski sveti čistosti, ubostva in pokorščine, ki jih želimo dosledno živeti, nam pomagajo pri uresničenju našega poslanstva, služenja Kristusu v ubogih. V veri gledamo Kristusa v ubogih in uboge v Kristusu. Jezus nam je zgled sočutnega, krotkega, ljubeznivega, spoštljivega in pobožnega služenja.

Ustanovitelja sta zelo poudarjala skrb za resnično in najbolj uboge, zato želimo biti tudi danes odprte temu načelu. Po celem svetu sestre služijo na različne načine, ne posvečajo se samo bolnim, ampak tudi delu z otroki, zaporniki, ranjenimi vojaki,…

Kot že rečeno, v jedru karizme Hčera krščanske ljubezni je odvisnost od Svetega Duha, ki je, po zaslugi ustanoviteljev, že od vsega začetka Družbe močno prisotna. Po besedah Vincencija, Bog hoče, da si sestre posebno prizadevajo za ponižnost, preprostost in ljubezen.

Ustanovitelja sta spodbujala prve sestre, da bodo lahko le v tesni povezanosti z Bogom služile ubogim, zato nam veliko pomeni molitev in evharistija, ki je središče našega dneva. V veliko oporo nam je tudi vsakdanje duhovno branje, zatekanje k zakramentu sprave in duhovnemu spremljanju, askeza, meditacija, duhovne vaje. Prizadevamo si, da bi živele v stalnem dialogu z Bogom in se v zaupni vdanosti v njegovo Previdnost prepuščamo njegovim rokam.

Z Družbo hčera krščanske ljubezni je zelo močno povezana devica Marija, od njenega nastanka dalje. To svojo »zavezanost« Družbi je Marija na poseben način potrdila leta 1830, v prikazanju sestri Katarini Laboure. Močna želja Božje matere je, da bi se sestre posvetile duhovni in krščanski vzgoji mladih. Danes sta z Družbo močno povezani dve organizaciji: Marijansko Vincencijanska mladina in Združenje Čudodelne svetinje. Tako želijo sestre ljudem približati Marijino sporočilo upanja in veselja, ki se skriva v predanosti Jezusu in posnemanju njegovega zgleda ljubezni do malih. Marija pa ostaja zvesta priprošnjica vseh romarjev na poti vere.