»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je iz Gradca v Avstriji pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo, na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje je doseglo vrh z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

Marijin dar: Pričevanja o Marijinim posredovanju po čudodelni svetinji

Sestra Francka Saje je uvodoma na akademiji pozdravila vse prisotne tako iz Slovenije kot tujine. Dejala je, da je bil 5. april 1919 dan, ki se je v zgodovino sester na slovenskih tleh zapisal kot pomemben mejnik. »Ko smo se s sestrami pogovarjale, kako naj preživimo to jubilejno leto, smo si bile edine, da predvsem v zahvaljevanju za Marijino čudovito varstvo in za velik dar njene svetinje. In ker bi rade to zaupanje še poživile, smo se zelo razveselile knjige Marijin dar, ki smo jo iz tiska – po zaslugi Mohorjeve družbe – dobili prav te dni. V njej so resnična pričevanja o posredovanju Brezmadežne po čudodelni svetinji daleč nazaj pa vse do danes. Iz srca želimo, da bi ta skromna knjiga še mnogim povečala zaupanje v njeno pomoč,« je dejala. Sestre so knjigo podarile vsem, ki so se jim ta dan pridružili.

Bogat program akademije

V akademiji je nastopil prvak ljubljanske Opere in vodja Slovenskega okteta Jože Vidic, ki ga je na klavirju spremljala soproga Urša Vidic. S folklornim plesom in v narodni noši so dogajanje popestrile sestre iz Albanske pokrajine; te so pripravile tudi igrani prizor. Dogajanje so popestrili še mladi instrumentalisti župnije Sv. Jakob ob Savi, ki so sestre spremljali tudi pri petju himne obletnice ter člani družine Ivančič, vključeni v Anin sklad, ki ga sestre usmiljenke od vsega začetka podpirajo. Med akademijo je muzejski svetnik Dejan Vončina predstavil fotografsko razstavo, ki govori o bogati zgodovini province. Mnogi so si jo tudi ogledali. Sestram so se posebej zahvalili tudi predstavniki Doma svete Katarine iz Mengša. V imenu varovancev je zbrane nagovorila in sestram vse dobro zaželela tudi v prihodnje direktorica Snežana Golob. »Vsa ta leta vas odlikuje skrbno razdajanje osirotelim otrokom, bolnim, ostarelim in revežem, ki se v vašem razdajanju ter ob vaši prisotnosti počutijo sprejeti, varni in vredni spoštovanja. Vsi si želimo, da bi to vaše prizadevanje, to vašo nesebično ljubezen in karizmo spoznali vsi ljudje,« je dejala Golobova in skupaj s sodelavci sestram izročila pletenico v obliki srca. »Srce ponazarja bitje, delovanje, povezanost, prijateljstvo, ljubezen in večnost. Bodimo to, kar smo, skupaj delajmo še naprej to, kar nas odlikuje, ostanimo prijatelji in povezani v Bogu zdaj in v večnosti,« je povedala.

Kardinal Rode: Usmiljenka predstavlja nov lik žene v Cerkvi

Vrh praznovanja je predstavljala slovesna sveta maša, ki jo je v cerkvi sv. Jožefa daroval kardinal Franc Rode. Poleg vrhovnega predstojnika Tomaža Mavriča ter vizitatorja lazaristov Francija Rataja so somaševali: nadškofa Stanislav Zore in Stanislav Hočevar, upokojeni nadškofje Alojz Uran, Anton Stres, Marjan Turnšek, upokojeni škof Stanislav Lipovšek, upravitelj celjske škofije Rok Metličar ter lazaristi in drugi duhovniki iz Slovenije in tujine.

Kardinal Rode je v pridigi uvodoma dejal, da usmiljenka predstavlja nov lik žene v Cerkvi, saj ji je sveti Vincencij v 17. stoletju odprl tretjo možnost: žena, posvečena Bogu z zasebnimi zaobljubami, ki živi v skupnosti z namenom, da v svetu služi ubogim iz ljubezni do Jezusa Kristusa. Nato je opisal zgodovino province. »Kakšno stoletje! Od Avstro-ogrske preko kraljevine Jugoslavije in druge svetovne vojne ter komunistične diktature do samostojne Republike Slovenije! Kaj vse so doživljale naše sestre pod različnimi vladarji in na kakšne izzive so morale kot skupnost odgovarjati v 176 letih od začetka njihovega delovanja na naših tleh. Koliko vere in ljubezni, koliko trpljenja in zvestobe, koliko molitev in prošenj! In koliko zdrave pameti! To ve Oče, ki vidi na skrivnem,« je dejal.

Kardinal o letih ponižanj in tihega junaštva, molitev in žrtev

Nato je povedal, da je v prvem obdobju Bog blagoslavljal »provinco s številnimi poklici, ki jih modre voditeljice in trezni ravnatelji usmerjajo v nova obzorja, v neznan in sprva nezaupljiv svet srbskega pravoslavja, kjer si z iskreno ljubeznijo in človeško plemenitostjo pridobijo splošno spoštovanje. Potem vojna leta, ko se sestre znajdejo razdeljene na štiri ali pet različnih držav. In po vojni nova oblast, ki v Sloveniji sestre a priori zavrača in samo načrtuje, kdaj jih bo iz vseh ustanov vrgla na cesto, kar se zgodi 8. marca 1948. Sestre postavi pred izbiro: ali izstopite iz Družbe in ostanete na delovnem mestu – ali greste. Predstavljam si njihovo stisko, ko so tavale, ko so bile na mah prepuščene same sebi in iskale sorodnike ali znance, ki bi jih sprejeli. Mnoge niso imele nikogar. Leta ponižanj in tihega junaštva, molitev in žrtev. Začuda pa so vsa ta leta v Srbiji, Makedoniji in na Kosovu nemoteno delale v državnih bolnišnicah, in to v svoji stanovski obleki. Očitno je na Balkanu neka širina, ki je slovenski komunizem ni premogel. Po drugem vatikanskem koncilu je bila za sestre poseben izziv sprememba delovnega področja. V 17. stoletju je bila pretežno Cerkev odgovorna za zdravstvene in izobraževalne ustanove; država je bila odsotna. To je bilo veliko breme, a je Cerkvi dajalo tudi ugled in pomen. Danes je drugače. Država je dejansko prevzela področje zdravstva in izobraževanja. So torej redovne skupnosti, ustanovljene za pomoč bolnikom in revnim, odveč? So izgubile svoj pomen in razlog za obstoj? Nikakor. Kajti vsaka civilizacija proizvaja nove oblike uboštva in nove bolezni. In tu ima svoje mesto in vlogo krščanska ljubezen, ki je, kot pravi sv. Vincencij, ‘inventive à l’infini’ (neskončno iznajdljiva). Vse to odpira sestram nova polja dejavnosti.«

Gospod je zvest. V teh sto letih je bil z vami. Z vami bo tudi v prihodnje.

Kardinal je pridigo sklenil z besedami, da je usmiljenka, kot jo je oblikoval sv. Vincencij, nedvomno eden najbolj uspešnih in prepričljivih ženskih likov v Cerkvi in v naši civilizaciji. »Ludovika de Marillac, Marjeta Naseau, Katarina Labouré, Rozalija Rendu, Marta Wiecka in toliko drugih, ki so še danes med nami, so čudovita uresničitev evangelija v ženski verziji. Prav tako mnoge sestre novih družb in kongregacij, ki so nastale od takrat do danes. Prepričan sem, da bodo tudi v prihodnje dekleta občutljiva za njihov vzgled in se odločila za njihovo pot,« je dejal in jih spodbudil, naj se ne bojijo. »Vsaka skupnost posvečenega življenja je tudi danes lahko znamenje in prerokba v Cerkvi in za ljudi. Tudi če se je Družba po številu zmanjšala, se ji ni treba bati. Izaija pravi: »Kakor od hrasta, ki se podre, ostane korenina; če je ta korenina sveta, bo sposobna roditi svete poganjke« (Iz 6,13). Gospod je zvest. V teh sto letih je bil z vami. Z vami bo tudi v prihodnje.«

Sveto mašo so obogatili organist Primož Krt, dirigentka Branka Jeretina Magister, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, trobentač Janez Krt ter pevci zborov z Jožefovega hriba in iz Šentjakoba ob Savi. V spomin! Sestre so knjigo Marijin dar, ki so jo izdale v spomin na stoletnico province, podarile udeležencem praznovanja. Prav tako so lahko vsi zbrani na slovesnosti vzeli svetinje s kratko razlago. »Naj gre Brezmadežna z nami na naša pota! Če svetinjo morda že imamo, bodimo njeni misijonarji, in jo podarimo še komu, da ga bo varovala in vodila,« so poudarile.

Alen Salihović